Vabimo vas k udeležbi na 33. Sedlarjevem srečanju z naslovom Integracija prometnega in prostorskega načrtovanja,
ki bo potekalo v četrtek in petek, 6 in 7. oktobra 2022 na UL FGG
  
Na letošnjem, že 33. Sedlarjevem srečanju bo obravnavana aktualna tema integracije prometnega in prostorskega načrtovanja. V zadnjih letih se namreč krepi spoznanje, da bo za doseganje ogljične nevtralnosti ter za obvladovanje številnih prometnih in prostorskih izzivov potrebno integrirati pristope k njihovemu načrtovanju. Dodatne izzive v procesu planiranja in načrtovanja predstavlja tudi vsesplošno prisotna digitalizacija družbe. Zato bo predstavljen nov pristop k obravnavi dostopnosti – t.i. trojno načrtovanje dostopnosti. Izboljšanje dostopnosti je mogoče doseči s pomočjo usklajenega načrtovanja prometnega sistema (fizična mobilnost), sistema rabe zemljišč (prostorska bližina) in telekomunikacijskega sistema (digitalna povezljivost); ti elementi skupaj tvorijo sistem trojnega dostopa.

 Obravnavani bodo naslednji novi pristopi integracije na urbani ravni:

• Mesta kratkih poti  
• Povezanost urbanega razvoja z javnim prometom (JPP) 

• Integracija prometnega in prostorskega načrtovanja 

Več o dogajanju si lahko preberete na Programu.
​Podrobnejši program bomo objavili v začetku septembra 2022. Vse o prijavi na 33. Sedlarjevo srečanje pa najdete v Prijavnici.
 
Udeležba na Sedlarjevem srečanju prinaša 3 kreditne točke (za udeležbo samo en dan 2 kreditni točki) pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Predavatelji na Sedlarjevem srečanju boste lahko uveljavljali 4 kreditne točke.
 
 Veselimo se vaših prispevkov in druženja na letošnjem Sedlarjevem srečanju!

 
Objavljamo zaključke tretje okrogle mize PROSTORSKIH RAZPRAV z naslovom ''VLOGA URBANISTIČNIH PRAVIL ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI BIVANJA V URBANIH NASELJIH'', ki smo jo izvedli v četrtek 23.6.2022. Okroglo mizo si lahko ogledate na povezavi https://we.tl/t-UtAYKIFEID. 
  
 V letu 2021 smo že razpravljali o zakonodajni ureditvi prostorskega planiranja v Sloveniji, ki doživlja pogoste sistemske spremembe (na 3-5 let), pri čemer smo ugotovili, da se stanje v prostoru ne izboljšuje, na kar smo opozorili Vlado RS, MOP in druge deležnike.
Ker menimo, da so lahko strokovne razprave začetki premikov, smo se na tokratni okrogli mizi posvetili vprašanjem implementacije prostorske zakonodaje in oblikovanja urbanističnih pravil. V zadnjem času, še posebej ob razcvetu investicij in gradnje stanovanjskih objektov, v stroki opažamo pogoste zlorabe sprejetih pravil regulacije urbanih območij. Predvsem v mestih in drugih urbanih središčih se dogaja pretirano zgoščanje grajenih struktur, še posebej v območjih, ki so s svojimi ureditvami (stanovanjska območja individualne gradnje, »zelene« stanovanjske soseske, ipd.) do sedaj svojim prebivalcem zagotavljale visoko kakovost bivanja. Ob tem se sprašujemo, kakšne dolgoročne posledice bodo prinesli takšni posegi, ki močno vplivajo na preobrazbo obstoječih urbanih območij, morfoloških enot in tipologijo objektov.
Cilj okrogle mize je bil opozoriti na ta pojav ter spodbuditi odločevalce in druge deležnike, da si z vso odgovornostjo prizadevajo in prizadevamo ohraniti visoko kakovostna stanovanjska območja in zagotavljati kakovostna nova. Ob tem se je treba zavedati morebitnih škodljivih posledic oziroma degradacij urbanih območij, ki so prepoznana kot najbolj kakovostna v naših mestih in drugih urbanih središčih. V razpravi smo tako osvetlili več vprašanj, povezanih z zgoščanjem urbanih struktur, ki so jih naprej izpostavili uvodni razpravljavci, nato pa so svoj pogled dodali še ostali udeleženci:
1. Kakšen je razkorak med določbami prostorskih aktov in njihovo interpretacijo pri projektiranju in tudi izdajanju gradbenih dovoljenj?
2. Kako se soočiti s pritiski investitorjev in kapitala po pretiranem zgoščanju?
3. Katere vsebine v prostorskih izvedbenih aktih bi bilo treba 'okrepiti' (npr. določila za zelene površine, odmike, osončenje itd.)?
4. Vloga ohranjanja kulturne dediščine in prenove ter kakšno je sodelovanje med zavodi za varstvo kulturne dediščine in prostorsko stroko pri preobrazbi sedanjih struktur?
5. Kakšna je vloga ozaveščanja javnosti o pomenu kakovostno oblikovanega bivalnega okolja?
 
Na podlagi predstavitev in razprave na okrogli mizi s cca. 60 udeleženci smo oblikovali naslednje
ugotovitve, zaključke in predloge:
1. Nujno je zagotoviti stabilno zakonodajo, ki bo omogočila trajnostno načrtovanje urbanih površin. Ob tem je pogosto problem zahteva po brezpogojnem varovanju, ki lahko vodi v degradacijo prostora. Hkrati pa OPN-ji prepuščajo končna urbanistična pravila podrejenim prostorskim aktom (OPPN).
 
2. Občine naj izkoristijo in uveljavijo svojo moč, tudi s popravki prostorskih aktov, da investitorje usmerjajo k bolj zmernemu zgoščevanju urbanih struktur (s pripravo ustreznih prostorski aktov – OPPN, s stalnim sodelovanjem z investitorji in javnostjo, pa tudi z obračunavanjem NUZS za nezazidana stavbna zemljišča, kot spodbudo za sproščanje teh zemljišč na trgu nepremičnin,…).
 
3. Kulturna dediščina ne sme predstavljati ovire v procesu urbanističnega načrtovanja, temveč naj bo priložnost v skupnem dialogu med sodelujočimi deležniki – kulturno varstveno ter prostorsko-urbanistično in načrtovalsko stroko, investitorji, lastniki in javnostmi. Pri tem je najpomembneje, da pravila niso prenormirana in da dopuščajo možnost usklajevanja interesov med deležniki v dobro kakovostnih prostorskih ureditev. Kljub temu pa je treba slediti smernicam kulturne dediščine v ključnih parametrih..
 
4. Urbanistična pravila v OPN ne smejo dopuščati maksimiranega zgoščanja stanovanjskih območij, da ne bodo prej kakovostna stanovanjska območja postala degradirana. Treba je poskrbeti tudi za cenejša stanovanja v kakovostnem urbanem okolju in ne le zagotavljati pogoje za investicijski urbanizem, ki teži k maksimiranju kapitalskih dobičkov.
 
5. Posebno pozornost je treba nameniti ohranjanju obstoječih in zagotavljanju novih zelenih površin na raščenem terenu. Te in druge prostorske kvalitete, ki jih želimo ohraniti (tudi ohraniti razmerja med grajenim in odprtim prostorom) ali šele ustvariti, zgraditi, se dajo preračunati v številke, ki se morajo odražati v smiselnih predpisanih faktorjih in ostalih urbanističnih določilih/pogojih.
 
6. Uveljaviti je treba vlogo skupnosti in načrtovanja za skupnost, predvsem na stanovanjskih območjih, kjer je treba najti ravnovesje in zagotavljati visoko kakovostno raven urbanističnega načrtovanja.
 
7. Za doseganje kakovostnih standardov je treba prostor načrtovati na ravni mesta in širših območij v naseljih, prekiniti z novo prakso drobljenja predvidenih OPPN na zelo majhna območja (tudi za dve do tri hiše) ter urediti področje prostorskega in urbanističnega načrtovanja (tudi na ravni ZAPS in platforme za pridobitev licence pooblaščenega prostorskega načrtovalca), ki trenutno daje preveč poudarka na projektiranje in ne načrtovanja prostora.
 
Naj zaključimo, da je okrogla miza pokazala, da so se v večini razpravljavci strinjali, da je zgoščanje urbanih struktur potrebno in ima prednost pred poseganjem na 'green field', vendar naj bo kontrolirano, ob zagotavljanju visoke kakovosti bivanja, čim večjem ohranjanju odprtih zelenih in drugih javnih površin in spoštovanju načel trajnostnega prostorskega razvoja. Potreben je odprt dialog vpletenih deležnikov.
Prostorsko načrtovanje postaja vse bolj potrebno z vidika javnosti, investicij, zagotavljanja družbene infrastrukture ipd., zato je treba preprečiti npr. nadaljnjo komercializacijo OPPN za potrebe investitorjev in kapitala. Ob tem je treba ponovno opozoriti na nove usmeritve pri urbanističnem načrtovanju, kot so neto ničelna pozidava, pripravljenost na podnebne spremembe ob hkratnem upoštevanju varovanja dediščine in drugih omejitev v prostoru.

Z veseljem sporočamo, da je bila okrogla miza z naslovom ''VLOGA URBANISTIČNIH PRAVIL ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI BIVANJA V URBANIH NASELJIH'', ki smo jo izvedli v četrtek 23.6.2022 zelo uspešna, saj je bilo prisotnih preko 50 udeležencev.
Dogodek, je bil tudi medijsko odziven, saj je o okrogli mizi poročala tudi RTV, Prvi program, v Prvi jutranji kroniki.
https://www.rtvslo.si/radio/spored/prvi/2022-06-24...
Prispevek lahko poslušate med 12:05 in 14:15 minuto poročil.
Skratka za nami je še en uspešen dogodek. Verjamemo, da nam bo počasi uspel še večji preboj.
Hvala, ker nas spremljate!

V organizaciji Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije in
Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani vas vabimo
na tretjo okroglo mizo v nizu
PROSTORSKIH RAZPRAV

Okrogla miza bo potekala v četrtek 23. junija 2022 ob 14.00 uri.
Izvedena bo na hibridni način. Udeležba je brezplačna.
 
V živo bo potekala v Svečani dvorani, 2. nadstropje, na UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, Ljubljana.  Svojo udeležbo v živo prijavite do 22. 6. 2022 na elektronski naslov drustvo.dupps1@gmail.com.
 
Na daljavo se lahko dogodku pridružite preko povezave
https://uni-lj-si.zoom.us/j/97148970717?pwd=UGxnYjUzZ0xvL1FQK2xjbVZsZUhzZz09
Meeting ID: 971 4897 0717, Passcode: 835689
Prijave za udeležbo na daljavo niso potrebne, se pa prijavite v aplikacijo s svojim imenom in priimkom vsaj pet minut prej. Vsi udeleženci na daljavo bodo imeli možnost razpravljati glasovno ali preko klepetalnice.
 
 
Moderatorka:
Liljana Jankovič Grobelšek, DUPPS
 
Vabljeni uvodni razpravljavci:
Monika Fink Serša, predstavnica ZAPS
Janez Ziherl, MO Kranj
Barbara Žižič Baumgartner, Ministrstvo za kulturo
Kaja Lipnik Vehovar, kubus arhitektura

Vsebinska izhodišča za razpravo
 
V letu 2021 smo že razpravljali o zakonodajni ureditvi prostorskega planiranja v Sloveniji, ki doživlja pogoste sistemske spremembe (na 3-5 let), pri čemer smo ugotovili, da se stanje v prostoru ne izboljšuje in pozvali Vlado RS in MOP, da v zvezi s tem ukrepa.
 
S tokratno in naslednjimi okroglimi mizami pa se želimo posvetiti tudi vprašanjem implementacije prostorske zakonodaje in oblikovanju urbanističnih pravil. Na eni strani se ti odražajo v občinskih prostorskih načrtih, ki določajo prostorske izvedbene pogoje za umeščanje dejavnosti v prostor, bolj podrobno pa v občinskih podrobnih prostorskih načrtih, ki natančneje določajo urbanistična pravila za urejanje in načrtovanje urbanega prostora. Podrobne vsebine za oblikovanje se določajo predvsem v občinskih podrobnih prostorskih načrtih, ki se izdelajo za konkretno investicijsko namero in so zato posledično lahko bolj natančni.
 
Kljub temu v zadnjem času, še posebej ob razcvetu investicij in gradnje stanovanjskih objektov, v stroki pogosto opažamo zlorabo sprejetih pravil regulacije urbanih območij. Predvsem v mestih in drugih urbanih središčih se dogaja pretirano zgoščanje grajenih struktur, še posebej v območjih, ki so s svojimi ureditvami (stanovanjska območja individualne gradnje, »zelene« stanovanjske soseske, ipd.) do sedaj svojim prebivalcem zagotavljale visoko kakovost bivanja. Ob tem se sprašujemo, kakšne dolgoročne posledice bodo prinesli takšni posegi, ki močno vplivajo na preobrazbo obstoječih urbanih območij, morfoloških enot in tipologijo objektov.
 
V Društvu urbanistov in prostorskih planerjev smo se zato odločili, da odpremo širšo strokovno razpravo o problematiki intenzivnega zgoščanja urbanih struktur, predvsem v večjih slovenskih mestih, kjer je investicijski urbanizem v posebej velikem razmahu. Razprava bo potekala tudi o možnih predlogih, kako bi bilo stanje možno izboljšati
 
Cilj okrogle mize je opozoriti na ta pojav ter spodbuditi vse deležnike, predvsem pa odločevalce, da si z vso odgovornostjo prizadevajo ohraniti visoko kakovostna stanovanjska območja in zagotavljati nova. Ob tem se je treba zavedati morebitnih škodljivih posledic oziroma degradacij urbanih območij, ki so prepoznana kot najbolj kakovostna v naših mestih in drugih urbanih središčih.
 
V nadaljevanju podajamo nekaj izhodišč za razpravo:
 

• Razkorak med določbami prostorskih aktov in njihovo interpretacijo pri projektiranju in tudi izdajanju gradbenih dovoljenj?
• Kako se soočiti s pritiski investitorjev in kapitala po pretiranem zgoščanju?
• Katere vsebine v prostorskih izvedbenih aktih bi bilo treba 'okrepiti' (npr. določila za zelene površine, odmike, osončenje itd.)?
• Vloga ohranjanja kulturne dediščine in prenove ter kakšno je sodelovanje med zavodi za varstvo kulturne dediščine in prostorsko stroko pri preobrazbi sedanjih struktur?
• Kako lahko urbani razvoj prispeva k trajnostni gradnji in zelenemu prehodu?
• Kakšna je vloga ozaveščanja javnosti o pomenu kakovostno oblikovanega bivalnega okolja?

 
 
Namen okrogle mize je skozi konstruktivno razpravo oblikovati skupne zaključke, ki jih bomo posredovali tako ključnim odločevalcem kot širši javnosti.
 
 
Vljudno vabljeni, da tudi sami delite svoja strokovna mnenja in stališča v razpravi. V pričakovanju konstruktivne razprave vas vabimo k udeležbi na prostorski razpravi.

Lepo vabljeni k udeležbi in oddaji prispevkov za 33. Sedlarjevo srečanje z naslovom Integracija prometnega in prostorskega načrtovanja, ki bo predvidoma v četrtek in petek, 6 in 7. oktobra 2022. Tokratno Sedlarjevo srečanje organiziramo skupaj z UI RS in UL FGG.

Svoje predloge za prispevke pošljite do 30. 5. 2022 na priloženem obrazcu na elektronski  naslov drustvo.dupps1@gmail.com

Svečanost podelitve nagrad in priznanj s krajšim kulturnim programom je potekala v soboto 23. 4. 2022 na gradu v Štanjelu. Prireditev je potekala od 11.00 naprej, po svečani podelitvi nagrad je bila tudi otvoritev razstave nagrajenih in vseh prispelih del, ki so na ogled še do 20. maja 2022. Druženje se je potem nadaljevalo na grajskem dvorišču ob manjši zakuski.  

Vse fotografije si lahko ogledate na povezavah:
- Podelitev
- Razstava
- Pogostitev

V torek, 12. aprila 2022 ob 17.00 uri vabita DUPPS in UL FGG na tematsko predavanje prof. dr. Dejana Filipovića [1], Univerza v Beogradu, Fakulteta za geografijo z naslovom: SISTEM VARSTVA IN UPRAVLJANJA OKOLJA V SRBIJI, 

​ki bo potekalo v živo v predavalnici P IV/7 na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, za udeležbo v živo pošljite prijavo na e- naslov drustvo.dupps1@gmail.com, ker je število sedežev omejeno.
 
in
 
na daljavo preko zoom povezave
https://uni-lj-si.zoom.us/j/92328797575?pwd=Y3c2V3NNZmhoZUVjNlBldGd3UG1qQT09
(meeting ID: 923 2879 7575, passcode: 405702)
Prijave za udeležbo preko zoom povezave niso potrebne.
 
Več o predavatelju in temi predavanja v pripetem vabilu. Predavanje bo v srbskem, predstavitev (ppt) pa v angleškem jeziku

Člani ZAPS z udeležbo na predavanju pridobijo 1 KT. 
 
Vljudno vabljeni,
 
Člani Katedre za prostorsko planiranje UL FGG in
Izvršni odbor DUPPS

DUPPS, Ustanova Maks Fabiani in Občina Komen, v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo ter Ministrstvom za okolje in prostor RS že od l. 2005 podeljujejo Nagrado Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja.
 
Tokrat bo prvič v program vključena tudi podelitev štipendije za najuspešnejše študente urbanizma, ki jo podeljuje Ustanova Maks Fabiani.
 
Podelitev bo potekala v soboto 23. 4. 2022 na Gradu Štanjel, s pričetkom ob 11.00 uri.
 
Program podelitve bienalne Nagrade Maks Fabiani 2021 v Viteški dvorani najdete na povezavi.
 
Vljudno vabljeni!

Lepo vabljeni k udeležbi in oddaji prispevkov za 33. Sedlarjevo srečanje z naslovom Integracija prometnega in prostorskega načrtovanja, ki bo predvidoma v četrtek in petek, 6 in 7. oktobra 2022. Tokratno Sedlarjevo srečanje organiziramo skupaj z UI RS in UL FGG.

Več o dogodku, njegovi vsebini in rokih za oddajo prispevkov lahko preberete v dokumentu. Svoje predloge za prispevke pošljite do 6. 5. 2022 na priloženem obrazcu na elektronski  naslov drustvo.dupps1@gmail.com

Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste članarino že plačali. Ostale pa naj še enkrat spomnim, da bodo imeli člani DUPPS (s plačano članarino za leto 2022) 50 % popust pri kotizaciji za Sedlarjevo srečanje. 
 
Vselimo se vaših prispevkov in srečanja v mesecu oktobru!

PROSTORSKE RAZPRAVE

DUPPS je v letu 2016 poslal predsednikoma Republike Slovenije in Vlade RS ter ključnim institucijam in organizacijam zaključke 27. Sedlarjevega srečanja z naslovom Predlogi za pospešen razvoj ključnih projektov slovenske železniške infrastrukture. Glej na http://www.dupps.si/uploads/4/8/8/8/48885097/predlogi_razvoja_%C5%BEel_infrastrukture_-_drustvo_urbanistov.pdf
 
Ugotavljamo, da s časom postajata modernizacija in širitev slovenskega železniška omrežja vse bolj aktualna in nujna. S prostorsko razvojnega vidika gre za izjemno pomemben projekt Republike Slovenije, ki bo generiral razvoj občin, mest in naselij ne le v času gradnje, ampak še dolgo po njej. Vendar je potreben strokovni in družbeni konsenz in pospešek, kot je bil v 90-tih storjen s smelo vizijo in nacionalnim programom gradnje avtocest, ki jim je sledila uspešna gradnja razširjenega slovenskega avtocestnega križa.
 
Nekateri projekti se že izvajajo, drugi načrtujejo - gorenjska, dolenjska, primorska in štajerska smer, Zidani most, regionalne železnice in osrednjeslovensko (ljubljansko železniško vozlišče) vozlišče tirnih koridorjev. Pripravljajo se strokovne podlage za konkurenčne proge visokih hitrosti v evropskih koridorjih tudi z namenom povezanosti slovenskih mest in nekaterih regionalnih središč. Ob upoštevanju razvojne vizije železnic je pomembno tudi, da so projekti usklajeni z razvojem v lokalnem okolju, da so trajnostni in okoljsko sprejemljivi. Z razvojem železniškega omrežja se za lokalne skupnosti odpirajo nove razvojne priložnosti in tudi izzivi. Smo nanje dobro pripravljeni?
 
 
Z namenom spodbuditve razprave o razvoju železniškega omrežja v RS smo
13. 1. 2022 izvedli okroglo mizo:
 
RAZVOJ ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA V RS –
ALI LOVIMO ZADNJI VLAK?
 
V razpravi smo osvetlili več vidikov, od vizije do konkretnega načrtovanja v prostoru. Z uvodnimi razpravljavci smo preverili:

• kakšna je vizija razvoja slovenske železniške infrastrukture, tudi v povezavi z drugimi razvojnimi strategijami Slovenije (gospodarska, prostorska), 
• katere in kako potekajo aktivnosti za posodobitev in nadgradnjo železniških vozlišč ter posameznih prog (predvideni projekti in projekti v realizaciji),
• kakšna je sinergija urbanega razvoja in projektov lokalnih skupnosti za vzpostavitev P+R in preusmeritev javnega avtobusnega potniškega prometa na železniškega,
• kakšni so izhodišča in pristopi k načrtovanju posodobitev in nadgradnje slovenskega železniškega omrežja.

 
Na podlagi predstavitev in razprave na okrogli mizi s cca. 170 udeleženci, ki so glede na razmere sodelovali na daljavo, smo oblikovali naslednje ugotovitve, zaključke in predloge:

1. Vizija 2050+ Razvoj slovenskega železniškega omrežja daje podlago za doseganje cilja, da se leta 2050 z osebnim vozilom opravi samo polovica vseh potniških kilometrov, 25 % z javnim prometom (10 % vseh potovanj z vlakom) in 25 % peš ali s kolesom. Načrtovani so realni ukrepi in postopno izvedba projektov do leta 2050.

 

1. Kljub temu je treba razvoj slovenskega železniškega omrežja podpreti s še bolj smelim načrtovanjem (projekti, študije variant, DPN-ji idr.) in izvedbo, pri tem pa v razpravo vključevati širšo strokovno javnost, lokalne skupnosti in druge zainteresirane deležnike, saj 'sedimo na istem vlaku'. Komunikacija naj bo pravočasna in transparentna. Le tako bo lahko tudi konstruktivna.

 

1. Ugotovitve so tudi, da so umeščanja v prostor praviloma zahtevna, saj vključujejo številna usklajevanja, zato je treba načrtovane rešitve pravočasno soočati s pogoji na regionalno – lokalnih ravneh, da se poiščejo najboljše rešitve, v dolgoročno javno korist.

 

1. Lokalne skupnosti je nujno vključiti v zgodnje faze umeščanje infrastrukturnih objektov v prostor in pri tem upoštevati strateške in izvedbene prostorske plane in načrte na lokalni ravni. Umeščanje infrastrukturnih objektov v prostor naj bo del celostnega prostorskega načrtovanja.

 

1. Podpiramo ukrepe za skrajševanje potovalnih časov vlakov, nabavo novih sodobnih vlakov, uvedbo taktnih in točnih voznih redov ipd., vendar pa le-ti ne smejo pomeniti odlašanja pri prostorsko načrtovalskih nalogah, ki so neobhodno pred nami na vseh železniških smereh: gorenjska, dolenjska, primorska in štajerska; na nadgradnji regionalnih železnic in pri izzivu osrednjeslovenskega oz. Ljubljanskega železniškega vozlišča.

 

1. S tem v zvezi pozivamo ministrstvi za infrastrukturo in za okolje in prostor k aktivnemu vsebinskemu sodelovanju – po vzoru slovenskega AC projekta v 90-tih letih 20 stoletja in nadaljnjih letih. Prostorski razvoj in razvoj železniškega omrežja morata biti ustrezno usklajena.

 

1. Pri razvoju slovenskega železniškega omrežja je treba nujno upoštevati sodobne trajnostne pristope in zelene rešitve – okolju prijazne in prostorsko racionalne. Soočati je treba dobre tuje in slovenske prakse kot je predstavljen primer Občine Grosuplje in pobuda za revitalizacijo železniške proge Ljubljana preko Novega mesta do Karlovca, kot povezavo na Hrvaške železnice.
2. Obenem je treba načrtovati uporabnikom prijazen promet, ustrezno frekventnost in udobnost, varnost, zelene rešitve, multimodalnost in povezljivost različnih oblik prometa. Kot ugotovljeno na okrogli mizi, bo le konkurenčen tirni promet preusmeril uporabnike s cest na železnice. Pri tem je pomembna tudi aktivna vloga lokalnih skupnosti.

 

1. Ob primerjavi razvoja cestnega z železniškim omrežjem pozivamo k posodobitvi oz. pripravi celostne Vizije – Strategije razvoja vseh vrst prometa. Razvoj cestnega omrežja (gradnja obvoznic idr.) namreč še naprej prehiteva nadgradnjo in razvoj  železniškega omrežja.

 

1. Ob zmanjšani konkurenčni prednosti Slovenije v primerjavi z razvojem železnic v sosednjih državah (Italija, Avstrija) strokovna javnost poziva k večji aktivnost politike pri vključevanju Slovenije v pomembne evropske prometne koridorje. Med devetimi evropskimi koridorji na jedrnem omrežju ni več proge Dobova-Ljubljana-Jesenice, kot dela nekdanjega X. koridorja. Predlagamo, da se ta smer ponovno vključi v jedrno omrežje (in s tem zagotovijo tudi evropska sredstva).

 
Naj zaključimo, da je okrogla miza pokazala, da se je razprava razvijala v več, celo veliko različnih smereh in nagovarjala raznovrstna vprašanja razvoja železniškega omrežja v RS. To je očitno pokazalo na odsotnost javne razprave na tem področju. Zato pozivamo k organizaciji strokovnih in drugih javnih razprav in delavnic in s tem k soočanju mnenj v iskanju najboljših prostorsko – gospodarskih in družbenih rešitev, prav tako pa k predstavitvi dobrih praks in pobud. K temu si bomo prizadevali tudi v DUPPS z nadaljnjo organizacijo strokovnih srečanj in predavanj na temo integracije prometnega in prostorskega načrtovanja..

Okrogla miza z naslovom "RAZVOJ ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA V RS – ALI LOVIMO ZADNJI VLAK?", je potekala v četrtek 13. januarja 2022 od 14.00 – 16.00 ure  v Svečani dvorani (drugo nadstropje) na UL FGG; Jamova c. 2, Ljubljani in na daljavo preko zoom povezave.

Na okrogli mizi so vabljeni govorci (Program okrogle mize) podali izhodišča za razpravo. Okrogle mize se je udeležilo skoraj 150 poslušalcev, ki so v drugi polovici sooblikovali strokovno razpravo na podana izhodišča. Okrogla miza je bila opažena tudi s strani medijev. Novica je bila objavljena v nedeljo 16. 1. 2022 v osrednjih poročilih na v Odmevih (https://val202.rtvslo.si/spored/2022-01-16, min: 16:42 – 18:50) radijskem programu RTV Slovenije. Celotna okroglo mizo si lahko ogledate tudi na posnetku.

​Spoštovani kolegi, člani in podporniki DUPPS,

DUPPS imamo od leta 2015  pridobljen status društva, ki deluje v javnem interesu na področju prostora.
Tako lahko davčni zavezanci do 1 % svoje obračunane dohodnine namenite za naše financiranje.

Zahtevo za namenitev dela dohodnine lahko podate kadarkoli na več načinov:

• preko sistema eDavki: https://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/StartPage/StartPage.aspx,
• pisno preko obrazca,
• ustno na zapisnik pri davčnem organu.

OBRAZEC: Doh-Don Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije.

Enako morate storiti, če ste upravičenca za namenitev dela dohodnine že določili v preteklih letih, pa ga želite sedaj spremeniti. Odločitev velja tudi za vsa prihodnja leta, dokler je ne spremenite.

Donacija je za vas brezplačna oz. brez finančnih posledic za vas kot davčne zavezance. Če se posameznik za donacijo ne odloči, teh 1 % pripade državnemu proračunu, tako kot preostali del dohodnine.

Solidarnost je bistveni razlog, zakaj 1 % dohodnine podarimo nevladnim organizacijam, ki delujemo v skupno dobro in neprofitno.

​Vabimo Vas, da Društvu namenite del vaše dohodnine in s tem podprete naše delovanje v javno korist.

Lep pozdrav!

Program okrogle mize z naslovom "RAZVOJ ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA V RS – ALI LOVIMO ZADNJI VLAK?", ki bo potekala jutri, 13. januarja 2022 ob 14.00 uri na daljavo. je dostopen na povezavi.

DUPPS

Okrogla miza z naslovom "RAZVOJ ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA V RS – ALI LOVIMO ZADNJI VLAK?", bo potekala v četrtek 13. januarja 2022 ob 14.00 uri v Svečani dvorani (drugo nadstropje) na UL FGG; Jamova c. 2, Ljubljani. Udeležba je brezplačna. Več v vabilu.

Po zaključku okrogle mize bomo izvedli še zbor članov DUPPS, z naslednjim dnevnim redom:
1. Kratko vsebinsko in finančno poročilo o delovanju društva v 2021, 
2. Spremembe in dopolnitve Statuta DUPPS, ki so potrebne predvsem zaradi uskladitve z zakonom o društvih in posodobitve v načinu poslovanja s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi. O sprejetju sprememb in dopolnitev statuta bomo tudi glasovali. 
3. Razno. 
 
Zaradi še vedno nestabilne epidemiološke situacije bosta okrogla miza in zbor članov DUPPS izvedena hibridno. Prosimo, da svojo udeležbo do ponedeljka 10. januarja 2022 prijavite na elektronski naslov drustvo.dupps1@gmail.com.

​Državni zbor RS je sprejel Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) in Gradbeni zakon (GZ-1). Zakona, ki državljanom prinašata enostavnejše, hitrejše, cenejše in digitalizirane rešitve, bosta začela veljati 31. decembra. V času do 1. junija, ko se bosta zakona pričela uporabljati, bo Ministrstvo za okolje in prostor izvedlo predstavitve lokalnim skupnostim in drugim deležnikom.

https://www.gov.si/novice/2021-12-10-drzavni-zbor-sprejel-zakon-o-urejanju-prostora-in-gradbeni-zakon/

Fakulteta  za gradbeništvo in geodezijo Unierze v Ljubljani in DUPPS v ponedeljek, 29. novembra 2021 ob 17.00 uri vabita na tematsko predavanje prof. dr. Velimirja Šećerova, Univerza v Beogradu, Fakulteta za geografijo, z naslovom BEOGRAD NA VODI. Več o lokaciji predavanja, vsebini in predavatelju v vabilu na povezavi.
​  
Vljudno vabljeni.

Letošnja generalna skupščina ECTP-EU je potekala v Atenah, deloma v živo, deloma preko spleta. DUPPS ima kot redni član ECTP-EU glasovalno pravico, zato se je skupščine na daljavo udeležil član častnega razsodišča DUPPS, mag. Miran Gajšek. Na skupščini so potekale volitve novega predsedstva in ostalih članov vodstva ECTP-EU.  Za predsednico je bila izvoljena Janet Askew iz Velike Britanije, za podpredsednika Markus Hedorfer iz Italije; glede na statut bo Markus po dveh letih postal predsednik, Janet pa podpredsednica. Novi blagajnik je kolega iz avstrijskega Gradca Gerhard Vittinghoff. Ostali izvoljeni administratorji so: Martin Baloga, Slovaška, Kent Dagsland Hakull, Norveška, Vladan Djokić, Srbija, Chantal Guillet, Francija in Catherine Vilquin, Francija. Spomladi naslednje leto bo generalna skupščina v Bergnu, Norveška, jeseni pa v Bratislavi, Slovaška.

​Žirija za podelitev 8. nagrade Maks Fabiani je podelila eno nagrado ter dve priznanji  Maks Fabiani, v študenti kategoriji pa še dve priznanji (več v poročilu žirije).

Žal vas moram hkrati obvestiti, da smo morali zaradi epidemioloških razmer prestaviti podelitev nagraden Maks Fabiani, ki je bila predvidena na 20. november. Dogodek bomo izvedli takoj, ko bodo to razmere dopuščale in vas povabili, da se udeležite svečane podelitve nagrad in priznanj.

Nagrajenci in dobitniki priznanj so:
NAGRADO MAKS FABIANI 2021 ter
NOMINACIJO IN PREDLOG SLOVENIJE ZA EVROPSKO NAGRADO ECTP
za delo z naslovom
»Velika planina, velik izziv«
Avtorji:
Nuša Britovšek, Leon Kobetič, Tomaž Kmet, Manca Jug in Nina Lipušček, vsi iz podjetja Locus d.o.o.,
Sabina Cepuš, Matjaž Harmel, Eva Harmel, Matevž Premelč, Sašo Weldt, Klemen Strmšnik in
Aleksandra Krajnc, vsi iz podjetja ZaVita d. o. o. ter
Špela Polak Bizjak, Svetovanje, vodenje in izvajanje projektov, Špela Polak s. p.
 
PRIZNANJE MAKS FABIANI 2021
za delo z naslovom
»Strategija varstva in razvoja zelene infrastrukture v Ljubljanski urbani regiji«
Avtorji:
Petra Vertelj Nared, Urška Kranjc, Karla Jankovič in Vita Rehberger,
vse iz podjetja Ljubljanski urbanistični zavod d. d. ter
Gaja Trbižan in Matej Gojčič, oba iz Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije
 
PRIZNANJE MAKS FABIANI 2021
za delo z naslovom
“Priporočila za izdelavo urbanistične zasnove”
 Avtorji:
Barbara Mušič, Matej Nikšič, oba iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije,
Bogdana Dražič iz podjetja BD Projektiranje d. o. o.,
Katja Repič Vogelnik, zunanja sodelavka
Soavtorji posameznih poglavij:
Jana Kozamernik, Simon Koblar in Boštjan Cotič, vsi iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije
 
ŠTUDENTSKO PRIZNANJE MAKS FABIANI 2021
za delo z naslovom
“Kolesarska pot kot orodje za varstvo podobe in vzdržni razvoj Sorškega polja”
 Avtorica:
Katarina Kuk, študentka drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Urbanizem
Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani
 
ŠTUDENTSKO PRIZNANJE MAKS FABIANI 2021
za delo z naslovom
“Kompozicija kraške vasi”
 Avtorica:
Kaja Žnidaršič, študentka drugostopenjskega magistrskega študijskega programa
Urbanizem Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani

V petek 17. 9. 2021 je Društvo urbanistov in prostorskih planerjev na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani uspešno izvedlo svoje, že 32. Sedlarjevo srečanje z naslovom Urbanistično načrtovanje skozi prizmo pandemije - izzivi in predlogi.

Zaključne ugotovitve dogodka in zbornik povzetkov.

32. Sedlarjevo srečanje je potekalo v živo v petek, 17. oktobra 2021, na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v
Ljubljani. Hkrati je zaradi ukrepov v zvezi s koronavirusom potekal prenos dogodka tudi preko spleta. Za spletno
prisotnost na dogodku se je prijavila približno polovica udeležencev srečanja. Preostali smo se ob vseh potrebnih
ukrepih družili v živo. Glede na aktualne razmere nas še posebej veseli, da se je srečanja ponovno udeležilo preko
sto kolegov urbanistov in prostorskih planerjev iz vse Slovenije, z občin, ministrstev, podjetij, fakultet, inštitutov
idr. V primerjavi z lanskim srečanjem smo se prisotni letos lahko ponovno povezovali ob izmenjavi mnenj v
odmorih in med kosilom.

Uvodne in pozdravne nagovore so imeli predsednica DUPPS dr. Alma Zavodnik Lamovšek, Georgi Bangiev,
generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja MOP, mag. Miran Gajšek, vodja Oddelka za
urejanje prostora Mestne občine Ljubljana in dr. Igor Bizjak, direktor Urbanističnega inštituta RS.
Uvodni referat angleške urbanistke Kerri Farnsworth, direktorice podjetja 360° Cityshapers, z naslovom Po
pandemiji COVID-19: priprava na 'novo normalnost' (After the COVID-19 Pandemic: preparing for the new
‘normal’, je bil podan v angleškem jeziku. Tuja gostja je odprla mnogo izzivov za urbaniste v času pandemije in
po njej, obenem pa je v razmislek podala predloge odgovorov na te izzive.

Sledila je predstavitev 15 prispevkov 32 avtorjev. V posameznih sklopih srečanja – v nagovorih, v treh sklopih
predavanj ter v razpravah so bili predstavljeni premisleki, pa tudi raziskave in študije, ki že ocenjujejo učinke
pandemije in iščejo rešitve za naprej. Predstavljeni so bili tudi konkretni projekti in študije, ki se odzivajo na
probleme in posledice pandemije; urbana reciklaža v Murski Soboti, vloga in možnosti stanovanjskih sosesk pri
obvladovanju pandemije ter izzivi mestnega turizma na primeru Mestne občine Ljubljana, izzivi gospodarskih con,
prostorske spremembe na razvrednotenih območjih in nenazadnje vpliv (in podpora) digitalizacije v upravljanju
prostora. V času razprav so udeleženci komentirali prikazano, podali pa tudi drugačna mnenja.

Ugotovitve in sklepi 32. Sedlarjevega srečanja 

O pandemiji še ne moremo govoriti v pretekliku in tudi vse njene posledice še niso jasne. Vendar pa je potreben
hiter in skupen družbeni odziv. Urbanisti in prostorski planerji svojo vlogo pri tem prepoznavamo v aktivnem
načrtovanju mest in naselij, dobro prilagojenih novim razmeram glede varovanja zdravja in prilagajanja
podnebnim spremembam.

Optimizem vendarle vzbuja dejstvo, da je v teh zahtevnih razmerah na voljo tudi več javnega denarja, npr. iz
Sklada za okrevanje (Recovery fund) in kohezijskih sredstev. To vidimo kot priložnost in odgovornost za trajnostno
regeneracijo mest in naselij, za aktivacijo priložnosti podeželja in potencialov predmestij (razpršene suburbane
pozidave), za izboljšanje kakovosti stanovanj itn. 

Med konkretnimi ugotovitvami in predlogi letošnjega 32. Sedlarjevega srečanja izpostavljamo naslednje:
​
• Delo na domu in še bolj delo od doma (tele-working), ki smo ga začeli zaradi razmer množično uporabljati
spomladi 2020, kot vse kaže, ne bo zgolj začasno. Za delovna mesta, ki omogočajo delo na daljavo, bo to
deloma ali celo v celoti ohranjeno.

• Vendar je treba temu prilagoditi naše bivalne razmere. Premajhna stanovanja, običajno brez ločenih delovnih
prostorov, ne omogočajo korektnega dela od doma, niti morebitne izolacije posameznika. Bivalne standarde
in velikosti stanovanj je zato treba izboljševati, stanovanjem pa dodajati in pri novih stanovanjih načrtovati
zunanja stopnišča, balkone, terase, dvorišča, skupnostne zunanje, predvsem zelene površine in podobno.

• Ob preobremenitvi naših stanovanj pa na drugi strani ostajajo prazni ali deloma prazni poslovni prostori. Zato
je treba spremljati, ali se bo trend manjših potreb po poslovnih prostorih nadaljeval in preveriti možnosti,
kateri poslovni prostori so primerni za spremembe v stanovanja ali v objekte družbene infrastrukture ali
morda v skupnostne prostore za krizne razmere itn.

• Iz problema premajhnih stanovanj v mestih in naseljih se kot priložnost kažejo velike, pogosto
predimenzionirane stanovanjske hiše na lastnih parcelah v predmestjih, na območjih razpršene suburbane
pozidave. Fenomen, ki smo ga vedno ocenjevali kot urbanistično nekakovosten, postaja pomembna
priložnost. Stanovanjske površine so običajno večje, lastni vrtovi omogočajo varno preživljanje časa na
prostem. Ob tem drugi problemi suburbije ostajajo, ob omenjenih prednostih je treba še naprej načrtovati
območja zgostitev z javnimi programi, boljšo prometno dostopnost, javni promet, kolesarske in pešpoti ipd.

• Še bolj kot v suburbiji se priložnost za zdravo bivanje v aktualnih razmerah kaže na podeželju, posebej, če je
omogočeno delo na daljavo. V zvezi s priložnostmi suburbije in podeželja pa se tako tudi postavlja vprašanje,
ali prihodnost prinaša potrebo po bolj razpršenem bivanju?

• V pandemiji in po njej je treba namenjati pozornost predvsem zdravju in bivalni kakovosti. Zato še vedno in
vse bolj velja, kako zelo pomembni so dostopnost do zelenih in javnih površin ter ustrezna mobilnost. Skozi
pandemijo se je še povečalo zavedanje o pomenu zelenih površin za zdravje in za telesno aktivnost na svežem
zraku. Zelene površine dokazano prinašajo koristi za javno zdravje, zato morajo biti dobro dostopne in
povezane v zelene sisteme ne le v strnjenih mestih, ampak tudi v bolj razpršenih predmestjih. 

Zaključek

Ena od največjih kakovosti in obenem nalog Sedlarjevih srečanj je, da vsako leto združijo urbaniste in prostorske
planerje Slovenije in širše. Kolegi, ki delujemo na različnih področjih, predstavimo rezultate raziskav in projektov,
soočamo mnenja, ki si jih ne delimo vedno. V sedanjih razmerah, ki pred človeštvo postavljajo velike izzive, je
sodelovanje izjemno pomembno. Ena od ključnih skupnih ugotovitev je namreč bila, da je tudi od nas močno
odvisno, kakšen bo svet po korona krizi – kako bomo sodelovali, kako se bomo kot družba in prostorska stroka
odzvali, izboljševali bivalne pogoje prebivalcev, se odzvali na podnebne spremembe in novim razmeram
prilagodili mesta in naselja.

Zato za zaključek podajamo vprašanje, ki ga namenjamo politikom, odločevalcem. Ugotavljamo, da še nikoli ni
bilo na voljo toliko javnega denarja za okrevanje in obnovo, kar tudi dokazuje resnost razmer. V zvezi s tem
sprašujemo: Ali bomo sredstva Sklada za okrevanje in kohezijska sredstva namenili viziji dodane vrednosti v
urejenem slovenskem prostoru, v mestih in naseljih prilagojenih za zdravo in varno trajnostno bivanje ali pa
bomo nadaljevali prakso bolj ali manj slabih kompromisnih odločitev?

______________________________________________________________________________________________________

Zaključne ugotovitve je pripravila dr. Liljana Jankovič Grobelšek, dopolnil in potrdil pa izvršni odbor Društva urbanistov in
prostorskih planerjev Slovenije, zanj predsednica dr. Alma Zavodnik Lamovšek.
​
Zaključne ugotovitve so bile poslane ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku, ministru za kulturo dr. Vasku
Simonitiju, Skupnosti občin Slovenije, Združenju mestnih občin Slovenije in Združenju občin Slovenije, Zbornici za arhitekturo
in prostor Slovenije, Društvu krajinskih arhitektov Slovenije, Društvu arhitektov Ljubljane, poslanskim skupinam Državnega
zbora, povabljenim in udeležencem Sedlarjevega srečanja, članom DUPPS ter medijem.