Odziv Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije na nedavne poplave

V Društvu urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije smo pozorno spremljali dogajanje glede poplav v Sloveniji. Ob sočutju in pomoči vsem, ki so jih prizadele poplave, smo se v skladu s poslanstvom društva, ki ima že sedemdesetletno tradicijo, hitro usmerili v pripravo predlogov za možne rešitve. Z našo izjavo želimo dodati predloge urbanistov in prostorskih načrtovalcev Slovenije k skupnemu trajnostnim in obenem funkcionalno – racionalnim rešitvam za sanacijo. Ob sanacijah posledic poplav pa tudi predloge za nadaljnje ravnanje v prostoru, bolj prilagojeno podnebnim spremembam in izzivom:

• sanacija poplav naj bo v skladu z najnovejšimi inženirskimi spoznanji in učinkovita;
• vodi naj jo le strokovno najvišje usposobljena stroka z referencami, neodvisna od lokalnih ali drugih interesov, ki bi lahko vplivali na rešitve brez strokovne argumentacije in podlage;
• kjer sanacija ni racionalna, se rekam prepusti njihov prostor nazaj, pomaga pa ljudem, ki so ostali brez domov z učinkovito sanacijo oz. ustrezno nadomestno lokacijo;
• iskanje in določanje nadomestnih lokacij za gradnjo (hiš, stanovanj in objektov za druge dejavnosti) morajo voditi strokovno najvišje usposobljene ekipe, prav tako neodvisne od lokalnih ali drugih interesov.

To so le temelji za uspešno reševanje sedanje situacije in preprečevanje bodočih škod ob podobnih dogodkih. Pri tem je treba opozoriti, da ne gre le za (trenutne) poplave, temveč tudi druge naravne nesreče, ki jih moramo prav tako jem ati resno in biti nanje pripravljeni.  Zato lahko zaključimo:

• da je treba umeščanje infrastrukture in dejavnosti v prostor prepustiti stroki, ki jo morajo poslušati tudi odločevalci, ki so do sedaj pogosto omogočali urbanizacijo rizičnih območij (kljub opozorilom stroke!);
• da je treba prenehati s ciklično (cca vsakih deset let) legalizacijo nelegalno zgrajenih objektov, s čimer se sporoča državljanom slabo prakso (da je sistem načrtovanja toleranten do vseh njihovih želja),
• da je treba vse potencialne nevarnosti zaradi naravnih nesreč jemati resno in financiranje zaščitnih ukrepov zagotoviti takoj;
• da je treba striktno upoštevati varstvene režime;
• poplavna in plazovita območja naj bodo dvojno varovana, za poseg na poplavnih zemljiščih naj ne zadostuje samo mnenje nosilca urejanja prostora ampak naj mnenje poda tudi Svet za vode; in
• da je treba v Svet za vode vključiti tudi strokovnjaka s področja prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja.

Le na ta način bomo ohranili tudi temeljna cilja prostorskega načrtovanja, ki sta usmerjena v racionalno rabo prostora in preprečevanje nesreč ter ob tem nastale škode.

IO DUPPS