Statut

Na podlagi 8. in 9. člena zakona o društvih (Ur.list RS, št. 60/95) je ustanovni občni zbor dne 29. 10. 1997 sprejel sklep o ustanovitvi Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije in v ta namen sprejel naslednji

STATUT

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. ČLEN

(1) Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (v nadaljnjem besedilu društvo) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki so se povezale z namenom druženja, izmenjave izkušenj in strokovnih informacij s področja urbanizma in prostorskega planiranja.

2. ČLEN

(1) Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je v Ljubljani, Karlovška 3.

3. ČLEN

(1) Društvo ima žig okrogle oblike z napisom Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije v obodu.
(2) Občni zbor društva lahko na predlog izvršnega odbora določi tudi znak društva.

4. ČLEN

(1) Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji in tujini, ki delujejo na sorodnih področjih, in s tem prispeva k razvoju sorodnih dejavnosti.

5. ČLEN

(1) Delo društva in njegovih organov je javno.
(2) Člane društva se obvešča:

  • preko oglasne deske v prostorih društva,
  • s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,
  • preko društvenega glasila,
  • preko sredstev javnega obveščanja

(3) Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako, da so seje organov društva javne, da organizira okrogle mize in tiskovne konference.
(4) Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.II. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA

6. ČLEN

(1) Namen društva je pospeševati razvoj poklicnih in drugih pogojev, ki doprinašajo k trajnostnemu razvoju Slovenije v širši prostor, varujejo kulturno identiteto slovenskega prostora in pri tem ne povečujejo razlik v dostopnosti prebivalcev do naravnih, kulturnih in materialnih dobrin.
(2) Društvo ima naslednje cilje:
prizadevanje za strokovno raven dela članov društva in njihovo strokovno izpopolnjevanje,
uveljavljanje strokovnosti pri sprejemanju družbenih odločitev,
osveščanje javnosti in prizadevanje za uveljavljanje javnih interesov v prostoru,
sodelovanje z organizacijami in institucijami, ki se strokovno ali znanstveno ukvarjajo s področjem delovanja društva,
sodelovanje s tujimi strokovnjaki s področja delovanja društva.

7. ČLEN

(1) Namen in cilje uresničuje društvo z izvajanjem naslednjih naslovov:

  • organizira strokovno izobraževanje članov v obliki seminarjev, delavnic in tečajev,
  • organizira javne predstavitve dejavnosti društva in njegovih članov v obliki javnih predavanj in razstav,
  • v skladu s predpisi zalaga in izdaja strokovno literaturo s področja dejavnosti društva,
  • izdaja društveno glasilo,
  • organizira strokovno srečanje z imenom Sedlarjevo srečanje,
  • sodeluje z vzgojnoizobraževalnimi ustanovami in zavodi pri izdelavi vzgojno izobraževalnih programov,
  • sodeluje z raziskovalnimi in znanstvenimi institucijami pri oblikovanju raziskovalnih projektov,
  • sodeluje s pristojnimi ministrstvi in odbori Državnega zbora pri oblikovanju politike prostorskega razvoja in zakonodaje,
  • sodeluje z občinami pri vrednotenju zahtevnejših posegov v prostor,
  • sodeluje pri organizaciji in izvedbi javnih urbanističnih natečajev,
  • oblikuje kodeks poklicne etike,
  • opozarja javnost na posledice nenadzorovanega prostorskega razvoja,
  • vzpodbuja člane k ustvarjalnemu in kritičnemu odnosu,
  • organizira srečanja s podobnimi društvi iz tujine.

III. ČLANSTVO

8. ČLEN

(1) Društvo ima redne in častne člane.
(2) Redni člani društva (v nadaljevanju: član) lahko postane vsak polnoletni državljan Republike Slovenije, ki se poklicno ukvarja z dejavnostmi na področju urbanizma in prostorskega planiranja. Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdorkoli želi postati član, mora izvršnemu odboru predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član, se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva in plačati članarino. Član lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuj državljan.
(3) Naziv častnega člana lahko dobi član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj stroke. Naziv častnega člana društva podeli društvo lahko tudi nečlanu, ki ima velike zasluge na področju urbanizma, prostorskega planiranja ali na sorodnih področjih. Naziv častnega člana podeljuje občni zbor na predlog izvršnega odbora. Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana, ni član društva, nima pravice odločanja.

9. ČLEN

(1) Pravice članov so:

  • da volijo in so izvoljeni v organe društva,
  • da sodelujejo pri delu in odločajo v organih društva,
  • da uporabljajo skupne doseže in rezultate delovanja društva pri svojem delu,
  • da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva,
  • da sodelujejo pri izdelavi programa društva in so seznanjeni s poslovanjem društva ter njegovim finančno-materialnem poslovanjem,
  • da sprejemajo nagrade in pohvale za delo v društvu ter za dosežen uspehe,
  • da predlagajo ustanovitev delovnih skupin oz. sekcij.

(2) Dolžnosti članov so:

  • da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva,
  • da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva,
  • da redno plačujejo članarino,
  • da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
  • da prenašajo izkušnje in znanje na mlajše člane društva,
  • da varujejo ugled društva.

10. ČLEN

(1) Članstvo v društvu preneha:
s prostovoljnim izstopom, 
s črtanjem,
z izključitvijo,
s smrtjo.
(2) Član prostovoljno izstopi iz društva, če izvršnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.
(3) Člana črta iz članstva izvršni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu in če se član v svojem mandatnem obdobju trikrat neupravičeno ne udeleži seje organa, v katerega je bil izvoljen.
(4) O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče s sklepom.

11. ČLEN

(1) Člani za svoje delo v organih društva ne prejemajo plačila. Izvršni odbor lahko odobri članu povrnitev potnih in drugih stroškov ter nagradi člana za izredne dosežke in požrtvovalnost.

IV. ORGANI DRUŠTVA

12. ČLEN

(1) Organi društva so:

  • občni zbor,
  • izvršni odbor,
  • nadzorni odbor in
  • častno razsodišče.

13. ČLEN

(1) Občni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani.
(2) Občni zbor je lahko reden ali izreden. Redni občni zbor sklicuje izvršni odbor enkrat letno. Izredni občni zbor pa se skliče po sklepu izvršnega odbora , na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo 1O članov društva, ki niso člani organov. Izvršni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni od sprejema zahteve za sklic. Če izvršni odbor izrednega občnega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi, za katero je sklican.

14. ČLEN

(1) O sklicu občnega zbora in predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 14 dni pred sklicem.
(2) Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov.
(3) Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj 10 članov, ki niso člani organov društva.
(4) Glasovanje je pravilom javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.Volitve organov so praviloma tajne.
(5) Sklepi občnega zbora so veljavno sprejeti, če za njih glasuje več kot polovica prisotnih članov.

15. ČLEN

(1) Občni zbor odpre predsednik društva, ki ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva. Nadaljnje delo vodi delovno predsedstvo, ki ga javno izvolijo udeleženci občnega zbora. Udeleženci občnega zbora izvolijo zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika. Če se na občnem zboru voli člane organov, se izvoli tudi tričlansko volilno komisijo.
(2) O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in overovatelja.

16. ČLEN

(1) Naloge občnega zbora:

  • sklepa o dnevnem redu,
  • sprejema, spreminja in dopolnjuje statut in druge akte društva,
  • sprejema program dela društva,
  • sprejema finančni načrt in zaključni račun,
  • voli in razrešuje predsednika, tajnika in blagajnika ter druge člane izvršnega dobra, nadzornega odbora in člane častnega razsodišča,
  • odloča o višini članarine,
  • odloča o pritožba zoper sklepe izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča,
  • odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami,
  • dokončno odloča o izključitvi člana iz društva,
  • odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva,
  • odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,
  • sklepa o prenehanju delovanja društva.

(2) Posamezni predlogi za razpravo na občnem zboru morajo biti v pisni obliki poslani izvršnemu odboru najmanj 3 dni pred sklicem občnega zbora.

Izvršni odbor

17. ČLEN

(1) Izvršni odbor je izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijska, strokovno-tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na občnem zboru.
(2) Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.
(3) Izvršni odbor šteje 7 članov. Sestavljajo ga predsednik in šest izvoljenih članov.
(4) Izvršni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
(5) Mandatna doba članov izvršnega odbora je 2 leti

18. ČLEN

(1) Naloge izvršnega odbora so:

  • sklicuje občni zbor
  • skrbi za izvrševanje programa dela društva,
  • pripravlja predloge aktov društva,
  • pripravi predlog finančnega plana in zaključnega računa,
  • skrbi za finančno in materialno poslovanje društva,
  • upravlja s premoženjem društva, ustanavlja in ukinja delovne skupine oz. sekcije društva,
  • ustvarja pogoje za razvoj sekcij društva v vseh pomembnejših regionalnih središčih Slovenije in
  • uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih določi občni zbor.

19. ČLEN

(1) Izvršni odbor posluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa tajnik društva. Po potrebi izvršni odbor posluje tudi na korespondenčnih sejah.
(2) Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejme z večino glasov prisotnih. Član izvršnega odbora lahko za udeležbo in sklepanje na posamezni seji izjemoma pismeno pooblasti tudi drugega člana društva.
(3) O delu se vodi zapisnik, ki vsebuje dnevni red in sklepe, če je potrebno pa tudi rezultate glasovanja in ločena mnenja, ki jih med sejo podajo člani na zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik društva.
(4) Če predsednik eno leto ne skliče seje izvršnega odbora, lahko sejo skliče katerikoli član izvršnega odbora, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali.
(5) Izvršni odbor se konstituira na svoji prvi seji.

20. ČLEN

(1) Posamezni član izvršnega odbora lahko v imenu društva deluje samostojno le v primeru, če ga za konkretno delovanje pisno pooblasti izvršni odbor.

21. ČLEN

(1) Izvršni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje delovne skupine oz. sekcije. Naloge, pristojnosti in predsednika delovne skupine oz. sekcije določi izvršni odbor. Za svoje delo so delovne skupine oz.. sekcije odgovorne izvršnemu odboru. Člani delovne skupine oz. sekcije so lahko le člani društva. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu sekcije zunanje sodelavce.
(2) Član društva lahko da izvršnemu odboru pobudo za ustanovitev delovne skupine oz. sekcije. Pobudo mora izvršni odbor obravnavati na prvi seji in pisno obvestiti predlagatelja.
(3) Delovne skupine oz. sekcije so metoda dela društva; organizirane po interesnem ali po teritorialnem načelu. Delovne skupine oz. sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s statutom društva.

22. ČLEN

(1) Člani izvršnega odbora na konstitutivni seji izvolijo z večino prisotnih glasov tajnika in blagajnika društva. Kandidata za tajnika in blagajnika predlaga predsednik društva.
(2) Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi tajnik društva.
(3) Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje društva v skladu z računovodskimi standardi za društva.

23. ČLEN

(1) Nadzorni odbor spremlja delo izvršnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva. Nadzorni odbor enkrat letno poroča občnemu zboru, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo.
(2) Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani izvršnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah izvršnega odbora, ne morejo pa odločati.
(3) Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino.
(4) Mandatna doba članov nadzornega odbora je 2 leti.

24. ČLEN

(1) Če nadzorni odbor ugotovi nepravilnosti pri delu društva, ima pravico zahtevati, da se skliče seja izvršnega odbora. Če ugotovi hujše nepravilnosti pri delu društva, lahko od izvršnega odbora zahteva, da skliče izredni občni zbor. Če izvršni odbor v osmih dneh ne skliče izrednega občnega zbora, ga lahko v roku 45 dni skliče sam nadzorni odbor.

Častno razsodišče

25. ČLEN

(1) Člane častnega razsodišča voli občni zbor za dobo 2 let. Sestavljajo ga trije člani in dva namestnika. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Sestajajo se po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva.
(2) Častno razsodišče vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe s smiselno uporabo določb zakona o kazenskem postopku, ki veljajo za skrajšani postopek.

26. ČLEN

(1) Za disciplinski prekršek društva se šteje hujše nespoštovanje pravil in sklepov organov društva ter vsako drugo ravnanje, ki prizadene interese ali ugled društva. Kršitve so predvsem kršitve določb statuta in aktov društva, nevestno in lahkomiselno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu, če takšno dejanje škoduje društvu ali njegovemu ugledu, ter širjenje zlonamernih vesti, ki bi škodovale društvu.

27. ČLEN

(1) Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku izreče častno razsodišče so:

  • opomin,
  • javni opomin,
  • izključitev.

(2) Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe na občni zbor kot drugostopenjski organ.

Predsednik društva

28. ČLEN

(1) Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini.
(2) Predsednik društva je hkrati tudi predsednik izvršnega odbora in ga izvoli občni zbor za dobo 2 let.
(3) Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in izvršnemu odboru.

29. ČLEN

(1) Predsednik društva je lahko pred potekom mandata razrešen, če sam nepreklicno odstopi in njegov odstop odobri izvršni odbor ali če ga razreši občni zbor.

30. ČLEN

(1) Predsednik društva, ki mu je poteklo mandatno obdobje oziroma je predčasno odstopil ali bil razrešen, mora še dva meseca po tem roku sodelovati na sejah izvršnega odbora in opravljati naloge, ki mu jih je določil izvršni odbor in so povezane z njegovim delom v času opravljanja predsedniške funkcije.

31. ČLEN

(1) Kandidate za predsednika in za člane organov društva lahko predlaga izvršnemu odboru vsak član društva, s tem da mora biti priložen pisni pristanek kandidata. Predlog mora biti poslan izvršnemu odboru najmanj tri tedne pred sejo občnega zbora. Kandidat za predsednika predloži občnemu zboru progam dela za naslednje mandatno obdobje.
(2) Člani lahko izjemoma na občnem zboru predlagajo kandidate za predsednika in organe, s tem da predlogu priložijo pisni pristanek kandidata.

32. ČLEN

(1) Na občnem zboru se najprej izpelje kandidacijski postopek in volitve za predsednika. Nato se izpelje kandidacijski postopek in volitve za člane organov.
(2) Če je na kandidatni listi več kandidatov, kot se jih voli, so izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največ glasov. Če imata dva ali več kandidatov enako število glasov, se glasovanje ponovi samo s temi kandidati.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

33. ČLEN

(1) Viri dohodkov so:

  • članarina,
  • darila, volila,
  • dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic,
  • prispevki donatorjev in sponzorjev,
  • javna sredstva,
  • drugi viri.

(2) Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.
(3) Društvo uresničuje nekatere svoje namene in cilje tudi z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti:

  • organizacijo izobraževalne dejavnosti,
  • izdajanjem strokovne literature.

(4) Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

34. ČLEN

(1) Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi načrti, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejemajo zaključni račun.

35. ČLEN

(1) Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in blagajnik društva.

36. ČLEN

(1) Delo blagajnika je javno. Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.
(2) Za pomoč pri urejanju finančno-materialnih zadev lahko zaposli društvo finančnega strokovnjaka.

37. ČLEN

(1) Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventarno knjigo.
(2) Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa izvršnega odbora. Nepremično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa občnega zbora.

38. ČLEN

(1) Društvo ima lahko tudi donatorje in sponzorje, ki so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Donatorji in sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice odločanja.

VI. PRENEHANJE DRUŠTVA

39. ČLEN

(1) Društvu lahko preneha:

  • po sklepu občnega zbora z večino prisotnih članov,
  • po samem zakonu.

(2) V primeru prenehanja društva preide njegovo premoženje na društvo ali društva s sorodno dejavnostjo, ki ga s sklepom določi občni zbor.
(3) Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

40. ČLEN

(1) Razmerja med Inženirsko zbornico oz. sekcijo za arhitekturo, urbanizem in krajinsko arhitekturo in društvom se uredi s pogodbo o medsebojnih dolžnostih in obveznostih.

41. ČLEN

(1) Mandatna doba predsednika in vseh voljenih organov društva v prvem mandatnem obdobju po ustanovitvi je eno leto.

42. ČLEN

(1) Ta statut je sprejel ustanovni občni zbor dne 29. 10. 1997 in velja takoj.


Predsednik:
mag. Miran Gajšek