V soboto, 14.11.2015, je v galeriji Lojzeta Spacala na gradu v Štanjelu v sodelovanju z občino Komen potekala svečana podelitev priznanj ter otvoritev razstave prispelih del.
Razstava nagrajenih in vseh prispelih del se nahaja v Fabianijevi dvorani na gradu v Štanjelu ter bo odprta do 14. 12. 2015.
Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (DUPPS) skupaj z Ustanovo Maks Fabiani, Ministrstvom za kulturo ter Ministrstvom za okolje in prostor RS že deseto leto podeljuje Nagrado Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja. Letošnje leto je posebno leto, saj se obeležuje 150. obletnico rojstva arhitekta in urbanista Maksa Fabianija. Zato je DUPPS to leto razpisal mednarodno nagrado Maks Fabiani (za obdobje 2005-2015), na kateri so lahko dela kandidirali tudi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske.
Častni pokrovitelj dogodka je bil Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Dogodek je bil zelo dobro obiskan. Galerija Lojzeta Spacala na gradu v Štanjelu je pokala po šivih. Med prisotnimi so med drugimi bili:
Razstava nagrajenih in vseh prispelih del se nahaja v Fabianijevi dvorani na gradu v Štanjelu ter bo odprta do 14. 12. 2015.
Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (DUPPS) skupaj z Ustanovo Maks Fabiani, Ministrstvom za kulturo ter Ministrstvom za okolje in prostor RS že deseto leto podeljuje Nagrado Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja. Letošnje leto je posebno leto, saj se obeležuje 150. obletnico rojstva arhitekta in urbanista Maksa Fabianija. Zato je DUPPS to leto razpisal mednarodno nagrado Maks Fabiani (za obdobje 2005-2015), na kateri so lahko dela kandidirali tudi kolegi iz sosednjih držav Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske.
Častni pokrovitelj dogodka je bil Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Dogodek je bil zelo dobro obiskan. Galerija Lojzeta Spacala na gradu v Štanjelu je pokala po šivih. Med prisotnimi so med drugimi bili:
- ministrica Ministrstva za okolje in prostor ga. Irena Majcen
- generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbara Radovan
- Ministrstvo za infrastrukturo, generalna direktorica direktorata za infrastrukturo mag. Darja Kocjan
- predsednik uprave Dars Matjaž Knez
- svetovalec predsednika republike Slovenije za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo akad. dr. Boštjan Žekš
- Podžupan MOL prof. Janez Koželj in tudi koordinator projekta FABIANIJEVO LETO 2015
- župan občine Komen Marko Bandelli
- predstavniki vseh nagrajenih del
- predstavniki fundacije Maks Fabiani
- člani društva DUPPS
- ostala zainteresirana javnost
Uvodne govore so imeli:
Uvodne govore so imeli:
- ministrica Ministrstva za okolje in prostor ga. Irena Majcen:
- predsednica DUPPS dr. Liljana Jankovič Grobelšek:
- župan občine Komen Marko Bandelli:
Po uvodnih nagovorih je predsednik žirije prof.dr. Andrej Pogačnik razglasil nagrajence.
izsek iz uvodnega govora predsednika žirije
izsek iz uvodnega govora predsednika žirije
RAZGLASITEV NAGRAJENIH DEL
Žirija v sestavi prof .dr. Grigor Dojtchinov (Avstrija), prof.dr. Srečko Pegan (Hrvaška), mag. Peter Bassin (Slovenija), mag. Jože Novak u.d.i.k.a. (Slovenija) in prof.dr. Andrej Pogačnik (Slovenija) je ugotovila, da so vsa prispela dela bila na visoki kakovostni ravni in da so bila iz različnih področij urejanja prostora: urbanističnega načrtovanja, urbanističnega oblikovanja, regionalnega in krajinskega načrtovanja, revitalizacije dediščine, načrtovanja v zavarovanih območjih in metodologije.
Žirija je razpoznala, da štiri dela izstopajo po pomenu v mednarodnem in domačem merilu, po svoji izjemni vrednosti, inovativnosti, trajnostni naravnanosti in drugih kvalitetah. Zato so jim bile podeljene nagrade in priznanja.
Žirija v sestavi prof .dr. Grigor Dojtchinov (Avstrija), prof.dr. Srečko Pegan (Hrvaška), mag. Peter Bassin (Slovenija), mag. Jože Novak u.d.i.k.a. (Slovenija) in prof.dr. Andrej Pogačnik (Slovenija) je ugotovila, da so vsa prispela dela bila na visoki kakovostni ravni in da so bila iz različnih področij urejanja prostora: urbanističnega načrtovanja, urbanističnega oblikovanja, regionalnega in krajinskega načrtovanja, revitalizacije dediščine, načrtovanja v zavarovanih območjih in metodologije.
Žirija je razpoznala, da štiri dela izstopajo po pomenu v mednarodnem in domačem merilu, po svoji izjemni vrednosti, inovativnosti, trajnostni naravnanosti in drugih kvalitetah. Zato so jim bile podeljene nagrade in priznanja.
JUBILEJNO NAGRADO MAKS FABIANI PREJME DELO Z NASLOVOM: STROKOVNE PODLAGE ZA URBANISTIČNI NAČRT LUKE KOPER
Avtorja: Prof. dr. Lučka Ažman Momirski, Prof. Marco Venturi. Sodelavci: Asist. Gašper Kociper, Asist. Tomaž Berčič, Miha Bukovec, Nac Žuber, Rok Triler, Matevž Korošec, Samo Oblak, Jure Šuštar, Tjaša Pečnik, Marko Stanovnik
Sklep in ocena žirije:
Urbanistična študija razvoja luke Koper je za Slovenijo velikega pomena, saj je predmet načrtovanja edino slovensko pristanišče in morsko okno v svet. Urbanistična študija je razrešila zahteven sklop tehnoloških vprašanj v zvezi s pretovarjanjem in skladiščenjem, s transportnimi potmi in z raznimi funkcionalnimi sklopi pristanišča glede na naravo blaga. Odlično razrešuje problem stičnih točk luke Koper s starim mestnim jedrom in z agrarnim zaledjem . Z zelenimi strehami in robnimi agrarnimi rabami ustvari idejo o·"zelenem" pristanišču in s tem teži tudi za trajnostnimi cilji. Daje kakovostne pobude za rabo morja in obale na stiku z ankaransko obalo, kjer so predlagani komunalni privezi, vodni športi in obmorska rekreacija. Na stiku s staro luko je načrtovan potniški terminal z direktnimi povezavami z mestom. Res je, da se luka v zadnjih letih ni razvijala povsem v načrtovani smeri, vendar nagrajeno delo predstavlja pomemben in v stroki še prej vrhunsko ocenjeno stvaritev z mnogimi pomembnimi usmeritvami za razvoj luke v bodoče.
Avtorja: Prof. dr. Lučka Ažman Momirski, Prof. Marco Venturi. Sodelavci: Asist. Gašper Kociper, Asist. Tomaž Berčič, Miha Bukovec, Nac Žuber, Rok Triler, Matevž Korošec, Samo Oblak, Jure Šuštar, Tjaša Pečnik, Marko Stanovnik
Sklep in ocena žirije:
Urbanistična študija razvoja luke Koper je za Slovenijo velikega pomena, saj je predmet načrtovanja edino slovensko pristanišče in morsko okno v svet. Urbanistična študija je razrešila zahteven sklop tehnoloških vprašanj v zvezi s pretovarjanjem in skladiščenjem, s transportnimi potmi in z raznimi funkcionalnimi sklopi pristanišča glede na naravo blaga. Odlično razrešuje problem stičnih točk luke Koper s starim mestnim jedrom in z agrarnim zaledjem . Z zelenimi strehami in robnimi agrarnimi rabami ustvari idejo o·"zelenem" pristanišču in s tem teži tudi za trajnostnimi cilji. Daje kakovostne pobude za rabo morja in obale na stiku z ankaransko obalo, kjer so predlagani komunalni privezi, vodni športi in obmorska rekreacija. Na stiku s staro luko je načrtovan potniški terminal z direktnimi povezavami z mestom. Res je, da se luka v zadnjih letih ni razvijala povsem v načrtovani smeri, vendar nagrajeno delo predstavlja pomemben in v stroki še prej vrhunsko ocenjeno stvaritev z mnogimi pomembnimi usmeritvami za razvoj luke v bodoče.
JUBILEJNO NAGRADO MAKS FABIANI PREJME DELO Z NASLOVO: REGIONALNI PROSTORSKI PLAN JUGOVZHODNE SLOVENIJE
Vodja naloge: mag. Jelka Hudoklin, univ.dipl.inž.kraj.arh. Sodelavci: mag. Radovan Nikić, univ.dipl.inž.grad., dr. Alma Zavodnik Lamovšek, univ.dipl.inž.arh., Marko Fatur, univ.dipl.inž.grad., mag. Irena Hočevar, univ.dipl.geogr., dr. Gregor Čok, univ.dipl.inž.arh.
Suzana Simič, univ.dipl.inž.kraj.arh., dr. Liljana Jankovič Grobelšek, univ.dipl.inž.arh., Melita Muren, univ.dipl.inž.arh., Tanja Jerin Jevnikar, dipl.inž.arh., Manca Jug, univ.dipl.inž.arh. Predstavnik naročnika: Igor Vizjak, univ.dipl.soc. (tedanji Podjetniški center Novo mesto, danes Razvojni center Novo mesto d.o.o.)
Sklep in ocena žirije:
Regionalni načrt Jugovzhodne Slovenije je kakovosten in celovit regionalni plan,ki je bil že v času svojega nastanka vzorčen in ki se danes vsebuje vse tiste vsebine in usmeritve, ki jih v prihodnjih regionalnih planih Slovenije pričakujemo. Nastal je v kratkem obdobju ponovne obuditve slovenskega regionalnega planiranja, ki je žal zamrla. Delo odlikuje smiselna uravnoteženost razvojnih in varovalnih prvin, daje smernice za sistem naselij, za infrastrukture regionalnega pomena, za razvoj kmetijstva, gozdarstva, turizma in za ohranitev zavarovanih območij narave ter kulturne dediščine. Plan je vključeval tako državne usmeritve kot tudi občinske potrebe, upošteval številne sektorje ter druge deležnike in, ne nazadnje, splošno javnost v zahtevnem procesu usklajevanja do končne rešitve. Delo se zapisuje v zgodovino slovenskega regionalnega načrtovanja kot eden prvih modernih prostorskih načrtov in kot zgleden predhodnik nove generacije regionalnih planov.
Vodja naloge: mag. Jelka Hudoklin, univ.dipl.inž.kraj.arh. Sodelavci: mag. Radovan Nikić, univ.dipl.inž.grad., dr. Alma Zavodnik Lamovšek, univ.dipl.inž.arh., Marko Fatur, univ.dipl.inž.grad., mag. Irena Hočevar, univ.dipl.geogr., dr. Gregor Čok, univ.dipl.inž.arh.
Suzana Simič, univ.dipl.inž.kraj.arh., dr. Liljana Jankovič Grobelšek, univ.dipl.inž.arh., Melita Muren, univ.dipl.inž.arh., Tanja Jerin Jevnikar, dipl.inž.arh., Manca Jug, univ.dipl.inž.arh. Predstavnik naročnika: Igor Vizjak, univ.dipl.soc. (tedanji Podjetniški center Novo mesto, danes Razvojni center Novo mesto d.o.o.)
Sklep in ocena žirije:
Regionalni načrt Jugovzhodne Slovenije je kakovosten in celovit regionalni plan,ki je bil že v času svojega nastanka vzorčen in ki se danes vsebuje vse tiste vsebine in usmeritve, ki jih v prihodnjih regionalnih planih Slovenije pričakujemo. Nastal je v kratkem obdobju ponovne obuditve slovenskega regionalnega planiranja, ki je žal zamrla. Delo odlikuje smiselna uravnoteženost razvojnih in varovalnih prvin, daje smernice za sistem naselij, za infrastrukture regionalnega pomena, za razvoj kmetijstva, gozdarstva, turizma in za ohranitev zavarovanih območij narave ter kulturne dediščine. Plan je vključeval tako državne usmeritve kot tudi občinske potrebe, upošteval številne sektorje ter druge deležnike in, ne nazadnje, splošno javnost v zahtevnem procesu usklajevanja do končne rešitve. Delo se zapisuje v zgodovino slovenskega regionalnega načrtovanja kot eden prvih modernih prostorskih načrtov in kot zgleden predhodnik nove generacije regionalnih planov.
JUBILEJNO PRIZNANJE MAKS FABIANI PREJME DELO Z NASLOVOM: URBANISTIČNI NAČRT "ZVEZDE", KARLOVAC
Avtor: Zoran Hebar, dipl.ing.arh. Sodelavci: Zoran Perišić, dipl.ing.arh., Goran Izetbegović, dipl.ing.prom., Daliborka Pavlović, aps.arh., Miroslav Šreng, građ.tehn., Petar Cigetić, bacc.ing.aedif., Andreja Šugar, mag.ing.aedif., Momir Pavletić Slobođan, mag.ing.prosp.arch., Dunja Kos Pleteš, dipl.ing.arh.
Sklep in ocena žirije:
Urbanistični načrt za staro mestno jedro Karlovca je odličen in vzorčen primer prenove, revitalizacije in reurbanizacije. Mesto - trdnjava, načrtovano kot pozno-renesančno idealno mesto evropskega pomena je bilo v naslednji stoletjih dograjevano in spreminjano, kar pred načrtovalce postavlja nelahko nalogo. Načrt odlikuje večnamensko coniranje, razvoj visokega šolstva in drugih javnih dejavnosti, pa tudi ohranjanje in izboljšanje stanovanjskih predelov. Poudarek je na peščevih površinah in parkovnih rabah na obroču nekdanjih okopov oziroma bastijonov. S tem mestno jedro ni samo turistična in muzejska zanimivost, temveč polnokrven organizem z raznimi, vitalnimi vsebinami ki se lahko se naprej razvijajo znotraj starega tkiva.
Avtor: Zoran Hebar, dipl.ing.arh. Sodelavci: Zoran Perišić, dipl.ing.arh., Goran Izetbegović, dipl.ing.prom., Daliborka Pavlović, aps.arh., Miroslav Šreng, građ.tehn., Petar Cigetić, bacc.ing.aedif., Andreja Šugar, mag.ing.aedif., Momir Pavletić Slobođan, mag.ing.prosp.arch., Dunja Kos Pleteš, dipl.ing.arh.
Sklep in ocena žirije:
Urbanistični načrt za staro mestno jedro Karlovca je odličen in vzorčen primer prenove, revitalizacije in reurbanizacije. Mesto - trdnjava, načrtovano kot pozno-renesančno idealno mesto evropskega pomena je bilo v naslednji stoletjih dograjevano in spreminjano, kar pred načrtovalce postavlja nelahko nalogo. Načrt odlikuje večnamensko coniranje, razvoj visokega šolstva in drugih javnih dejavnosti, pa tudi ohranjanje in izboljšanje stanovanjskih predelov. Poudarek je na peščevih površinah in parkovnih rabah na obroču nekdanjih okopov oziroma bastijonov. S tem mestno jedro ni samo turistična in muzejska zanimivost, temveč polnokrven organizem z raznimi, vitalnimi vsebinami ki se lahko se naprej razvijajo znotraj starega tkiva.
JUBILEJNO PRIZNANJE MAKS FABIANI PREJME DELO Z NASLOVOM: TEHNIČNE PODLAGE ZA PLOVNOST REKE LJUBLJANICE
Avtorji: Nuša Britovšek, Nina Lipušček, Leon Kobetič, (Locus); Rok Žnidaršič, Samo Mlakar (Medprostor); Martin Žerdin, Leonida Šot Pavlovič, Lea Trnovšek, Boris Turk (Aquarius); Janez Kopač (Kopač in otroci); Tomislav Zupančič (Rečni transport); Janja Železnikar (MMK)
Sklep in ocena žirije:
Študija plovnosti Ljubljanice na njenem zgornjem toku od Vrhnike do mestnega območja Ljubljane predstavlja kompleksen projekt, ki poleg osrednje naloge, to je plovne rabe, daje številne pobude za načrtovanje in oblikovanje obrežij, manjših luk in' privezov, za vstopne točke, za premoščanje reke - zlasti pa za varstvo narave in njeno prezentacijo obiskovalcem. Študija je odličen primer kako načrtovati v krajinskih parkih, kjer naj se poleg ohranjanja narave omogoča tudi rekreacijo, turizem, edukativne dejavnosti, pa tudi neovirane prometnice ter sonaravno kmetijstvo. Delo je nastajalo s sodelovanjem in upoštevanjem potreb občin, po katerih teče Ljubljanica oziroma na zadevnih odsekih reke. Upošteva številne zahteve in omejitve varstva naravne dediščine in barjanske kulturne krajine ter jih usklajuje s potrebami današnjega časa.
Avtorji: Nuša Britovšek, Nina Lipušček, Leon Kobetič, (Locus); Rok Žnidaršič, Samo Mlakar (Medprostor); Martin Žerdin, Leonida Šot Pavlovič, Lea Trnovšek, Boris Turk (Aquarius); Janez Kopač (Kopač in otroci); Tomislav Zupančič (Rečni transport); Janja Železnikar (MMK)
Sklep in ocena žirije:
Študija plovnosti Ljubljanice na njenem zgornjem toku od Vrhnike do mestnega območja Ljubljane predstavlja kompleksen projekt, ki poleg osrednje naloge, to je plovne rabe, daje številne pobude za načrtovanje in oblikovanje obrežij, manjših luk in' privezov, za vstopne točke, za premoščanje reke - zlasti pa za varstvo narave in njeno prezentacijo obiskovalcem. Študija je odličen primer kako načrtovati v krajinskih parkih, kjer naj se poleg ohranjanja narave omogoča tudi rekreacijo, turizem, edukativne dejavnosti, pa tudi neovirane prometnice ter sonaravno kmetijstvo. Delo je nastajalo s sodelovanjem in upoštevanjem potreb občin, po katerih teče Ljubljanica oziroma na zadevnih odsekih reke. Upošteva številne zahteve in omejitve varstva naravne dediščine in barjanske kulturne krajine ter jih usklajuje s potrebami današnjega časa.
POSEBNO JUBILEJNO ODLIČJE MAKS FABIANI JE BILO PODELJENO IZVEN NATEČAJA IN PO POBUDI ŽIRIJE IN PREDSEDSTVA DUPPS PROJEKTU IN REALIZACIJI SLOVENSKEGA AVTOCESTNEGA KRIŽA
Avtorji: Republika Slovenija in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji
Med številnimi tvorci tega projekta so posebej omenjeni: Igor Umek, Gregor Ficko, Jože Brodnik, Lado Prah, Ana Sodnik, Barbara Radovan, Miran Gajšek, Metod Dibatista, Jože Novak, prof. Janez Žmauc, prof. Bojan Majes, prof. Alojz Juvanec, sodelavci DARS in DDC, med njimi Katarina Eržen in Slavenko Henigman, ministri, pristojni za promet ter za prostor in okolje, državni sekretarji in sodelavci pristojnih direktoratov, Urada RS za prostorski razvoj, profesorji Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Fakultete za arhitekturo in Ekonomske fakultete, vse Univerza v Ljubljani, strokovnjaki Mariborske gradbene fakultete, Primorske univerze, inštitutov kot so ZRMK in ZAG ter prostorski načrtovalci, ki so vodili in sodelovali pri državnih prostorskih načrtih (prej lokacijskih načrtih).
Sklep in ocena žirije:
Gre za timsko delo številnih institucij in posameznikov, hkrati pa tudi za velik graditeljski dosežek in velik finančni vložek državljanov Slovenije. Zgraditev avtocestnega križa je tudi po anketah javnega mnenja največji dosežek urejanja prostora Slovenije v zadnjem stoletju. Avtocestni križ pomeni zgodovinsko prelomnico v povezanosti in dostopnosti našega nacionalnega prostora in njegovi vključitvi v evropsko prometno omrežje. Pomeni novo prelomnico od izgradnje železnic pred stoletjem in več, to je se v časih Avstro-ogrske monarhije. Slovenske avtoceste so s svojimi priključki spodbudile nov razvoj večine regionalnih mestnih središč, pa tudi središč večjih občin in drugih krajev. Okrepile so kohezivnost prostora ter policentrični razvoj urbanizacije. Tudi kot prometno tehnični,. inženirski objekti so avtoceste oziroma avtocestni križ dobro umeščeni v prostor, brez velikih sprememb reliefa - usekov ali nasipov in z manjšimi obremenitvami narave. Mostovi in tunelski portali prispevajo k novi kakovosti v doživljanju prostora. Prehodi za velike živali omogočajo ekološke koridorje in migracijske poti, s protihrupnimi objekti je zaščitena večina naselij. Slovenske avtoceste se enakovredno uvrščajo med boljše tovrstne avtocestne sisteme v Evropi in svetu. Zato se za to stvaritev podeli posebno odličje ob jubileju Maksa Fabianija.
Avtorji: Republika Slovenija in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji
Med številnimi tvorci tega projekta so posebej omenjeni: Igor Umek, Gregor Ficko, Jože Brodnik, Lado Prah, Ana Sodnik, Barbara Radovan, Miran Gajšek, Metod Dibatista, Jože Novak, prof. Janez Žmauc, prof. Bojan Majes, prof. Alojz Juvanec, sodelavci DARS in DDC, med njimi Katarina Eržen in Slavenko Henigman, ministri, pristojni za promet ter za prostor in okolje, državni sekretarji in sodelavci pristojnih direktoratov, Urada RS za prostorski razvoj, profesorji Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Fakultete za arhitekturo in Ekonomske fakultete, vse Univerza v Ljubljani, strokovnjaki Mariborske gradbene fakultete, Primorske univerze, inštitutov kot so ZRMK in ZAG ter prostorski načrtovalci, ki so vodili in sodelovali pri državnih prostorskih načrtih (prej lokacijskih načrtih).
Sklep in ocena žirije:
Gre za timsko delo številnih institucij in posameznikov, hkrati pa tudi za velik graditeljski dosežek in velik finančni vložek državljanov Slovenije. Zgraditev avtocestnega križa je tudi po anketah javnega mnenja največji dosežek urejanja prostora Slovenije v zadnjem stoletju. Avtocestni križ pomeni zgodovinsko prelomnico v povezanosti in dostopnosti našega nacionalnega prostora in njegovi vključitvi v evropsko prometno omrežje. Pomeni novo prelomnico od izgradnje železnic pred stoletjem in več, to je se v časih Avstro-ogrske monarhije. Slovenske avtoceste so s svojimi priključki spodbudile nov razvoj večine regionalnih mestnih središč, pa tudi središč večjih občin in drugih krajev. Okrepile so kohezivnost prostora ter policentrični razvoj urbanizacije. Tudi kot prometno tehnični,. inženirski objekti so avtoceste oziroma avtocestni križ dobro umeščeni v prostor, brez velikih sprememb reliefa - usekov ali nasipov in z manjšimi obremenitvami narave. Mostovi in tunelski portali prispevajo k novi kakovosti v doživljanju prostora. Prehodi za velike živali omogočajo ekološke koridorje in migracijske poti, s protihrupnimi objekti je zaščitena večina naselij. Slovenske avtoceste se enakovredno uvrščajo med boljše tovrstne avtocestne sisteme v Evropi in svetu. Zato se za to stvaritev podeli posebno odličje ob jubileju Maksa Fabianija.
OBJAVE V MEDIJIH
Celoten dogodek je bil tokrat zelo dobro podprt s strani domačih in tujih medijev. Na povezavi si lahko ogledate seznam vseh medijev v katerih se omenja podelitev:
objave v medijih
Celoten dogodek je bil tokrat zelo dobro podprt s strani domačih in tujih medijev. Na povezavi si lahko ogledate seznam vseh medijev v katerih se omenja podelitev:
objave v medijih
