V soboto, 18.11.2017 od 11.00 naprej je v slikovitem kraškem Štanjelu - na gradu potekala prireditev »Dan društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije«.
Na prireditvi je bila obeležena 60-letnica društva z otvoritvijo pregledne razstave o 60-letni zgodovini ter svečano podeljena 6. Bienalna Nagrada Maks Fabiani, za obdobje 2015-2017. Pripravili so jo DUPPS, Ustanova Maks Fabiani in Občina Komen, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za kulturo. Po podelitvi nagrad je bila otvoritev razstava vseh prispelih del za nominacijo Nagrade Maks Fabiani, s poudarkom na nagrajenih projektih.
Udeležence so poleg predsednice DUPPS dr. Liljane Jankovič Grobelšek pozdravili tudi generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor ga. Barbara Radovan in podžupan občine Komen g. Valter Ščuka.
Dr. Mojca Šašek Divjak je povedala več o dobri 60-letni zgodovini slovenskega društva urbanistov, ki se je oblikovalo že v času FLR Jugoslavije in je bilo ustanovljeno v letu 1955. Od leta 1978 je Društvo redno organizira Sedlarjeva srečanja urbanistov, letos junija je bilo že 28. Sedlarjevo srečanje. Redna strokovna srečanja so pomemben (načeloma vsakoleten) strokovni dogodek, ki združi urbaniste in prostorske planerje ob najaktualnejših temah.
Delovanje se je bistveno ojačalo v času po l. 2000, ko se je Društvo včlanilo v Evropski svet urbanistov ECTP-CEU (European Council of Town Planners), s sedežem v Bruslju in tudi uspešno konkuriralo za njihove evropske urbanistične nagrade. Bistven premik se je zgodil tudi l. 2005, ko smo osnovali domačo stanovsko nagrado Maks Fabiani, ki se podeljuje bienalno, in nosi ime velikega Kraševca, arhitekta, urbanista in publicista. Podeljuje se za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. V letu 2016 je Društvo s strani Ministrstva za okolje in prostor pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju prostora, v letošnjem letu pa soglasje Ministrstva za kulturo, da pridobi tudi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture.
Prof. dr. Andrej Pogačnik je poudaril, da je nova prostorska zakonodaja korak v pravo smer. Nepravilna pa je populistična napaka piscev zakonov, da dovolijo nelegalne gradnje iz zadnjih dveh desetletij. V orisu sedanjih svetovnih izzivov pa je predsednik žirije poudaril, da bo potrebno usklajeno prostorsko načrtovanje planeta Zemlje. Države se bodo morale zavezati, da ohranijo vzdržna razmerja rabe tal, zlasti deležev tropskih pragozdov, močvirij in druge ekosistemsko dragocene dele narave. Prostorsko planiranje bo moralo postati globalno in države bodo del svojih pristojnosti v urejanju prostora prenesle na mednarodno raven. S finančnimi spodbudami za ohranjanje narave ali denarnimi kaznimi za uničevanje bo možno ohranjati planet v vzdržnih ekoloških okvirjih - tako kot sedaj že skušamo pri omejevanju toplogrednih plinov in različnih vrstah onesnaženj.
Bienalna Nagrada Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja je bila podeljena že šestič. Žirija v sestavi dr. Andrej Pogačnik (predsednik), dr. Mojca Šašek Divjak, mag. Jelka Hudoklin in mag. Peter Bassin je ugotovila, da so bila vsa prispela dela kakovostna, inovativna in da so dokazovala širino ter raznovrstnost delovanja slovenskih urbanistov in prostorskih planerjev, tako pri načrtih in njihovih realizacijah, kot tudi pri študijskih delih in publicistiki. Kandidirana dela so bila tokrat s področij urbane regeneracije, športno rekreativnih objektov, parkovnih in prometnih ureditev. Dela so obravnavala različna okolja Slovenije od Osrednje Slovenije do Šaleške doline, od Gorenjske do Štajerske. Posebno, specifično mesto gre delu, ki predstavlja nov mejnik v strokovnem izrazju - terminološkemu slovarju.
Nagrado Maks Fabiani je prejel projekt Nordijski center Planica, avtorjev Mateja Blenkuša, Miloša Florjančiča, Klemna Kobala, Ane Kučan, Luke Javornika, Marka Smrekarja in Aleša Vodopivca, oziroma projektnih birojev Studio ABIRO, Studio AKKA in Biro STVAR.
Priznanje Maks Fabiani je prejel Urbanistični terminološki slovar, delo Urbanističnega Inštituta RS, v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Uredniki in glavni avtorji so: Breda Mihelič, Marjeta Humar in Matej Nikšič. Med številnimi ostalimi sodelavci naj navedemo vsaj avtorje za posamezna področja: Boštjan Cotič, Barbara Černič Mali, Damjana Gantar, Barbara Mušič, Barbara Goličnik Marušič, Nina Goršič, Andrej Gulič, Boštjan Kerbler, Naja Marot, Luka Mladenovič, Sabina Mujkić, Sergeja Praper Gulič, Lea Ružić, Richard Sendi, Vesna Slabe, Mojmir Slaček, Mojca Šašek Divjak, Ina Šuklje Erjavec, Nataša Viršek Ravbar, Vlasta Vodeb, Franc Zakrajšek in Ivan Stanič.
Študentsko priznanje Maks Fabiani pa je prejelo delo z naslovom »Oblikovanje obvodnega prostora Gradaščice« avtorice krajinske arhitektke mag. Vlaste Damjanovič.
Podelili smo tudi Spominsko zahvalno listino, kolegu mag. Igorju Cotiču, ki nas je mnogo prezgodaj zapustil v letošnjem letu.
Več v Poročilu žirije
Strokovni del prireditve smo nadaljevali z ogledom obeh razstav v Galeriji Lojzeta Spacala na Štanjelskem gradu:
– razstave del, ki so kandidirala za Nagrado Maks Fabiani ter vseh nagrajenih del in
– razstave ob obeležitvi 60-letnice slovenskega društva urbanistov
Srečanje smo zaključili s prijetnim druženjem s pogostitvijo na sončnem grajskem dvorišču.
Na prireditvi je bila obeležena 60-letnica društva z otvoritvijo pregledne razstave o 60-letni zgodovini ter svečano podeljena 6. Bienalna Nagrada Maks Fabiani, za obdobje 2015-2017. Pripravili so jo DUPPS, Ustanova Maks Fabiani in Občina Komen, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za kulturo. Po podelitvi nagrad je bila otvoritev razstava vseh prispelih del za nominacijo Nagrade Maks Fabiani, s poudarkom na nagrajenih projektih.
Udeležence so poleg predsednice DUPPS dr. Liljane Jankovič Grobelšek pozdravili tudi generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor ga. Barbara Radovan in podžupan občine Komen g. Valter Ščuka.
Dr. Mojca Šašek Divjak je povedala več o dobri 60-letni zgodovini slovenskega društva urbanistov, ki se je oblikovalo že v času FLR Jugoslavije in je bilo ustanovljeno v letu 1955. Od leta 1978 je Društvo redno organizira Sedlarjeva srečanja urbanistov, letos junija je bilo že 28. Sedlarjevo srečanje. Redna strokovna srečanja so pomemben (načeloma vsakoleten) strokovni dogodek, ki združi urbaniste in prostorske planerje ob najaktualnejših temah.
Delovanje se je bistveno ojačalo v času po l. 2000, ko se je Društvo včlanilo v Evropski svet urbanistov ECTP-CEU (European Council of Town Planners), s sedežem v Bruslju in tudi uspešno konkuriralo za njihove evropske urbanistične nagrade. Bistven premik se je zgodil tudi l. 2005, ko smo osnovali domačo stanovsko nagrado Maks Fabiani, ki se podeljuje bienalno, in nosi ime velikega Kraševca, arhitekta, urbanista in publicista. Podeljuje se za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. V letu 2016 je Društvo s strani Ministrstva za okolje in prostor pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju prostora, v letošnjem letu pa soglasje Ministrstva za kulturo, da pridobi tudi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture.
Prof. dr. Andrej Pogačnik je poudaril, da je nova prostorska zakonodaja korak v pravo smer. Nepravilna pa je populistična napaka piscev zakonov, da dovolijo nelegalne gradnje iz zadnjih dveh desetletij. V orisu sedanjih svetovnih izzivov pa je predsednik žirije poudaril, da bo potrebno usklajeno prostorsko načrtovanje planeta Zemlje. Države se bodo morale zavezati, da ohranijo vzdržna razmerja rabe tal, zlasti deležev tropskih pragozdov, močvirij in druge ekosistemsko dragocene dele narave. Prostorsko planiranje bo moralo postati globalno in države bodo del svojih pristojnosti v urejanju prostora prenesle na mednarodno raven. S finančnimi spodbudami za ohranjanje narave ali denarnimi kaznimi za uničevanje bo možno ohranjati planet v vzdržnih ekoloških okvirjih - tako kot sedaj že skušamo pri omejevanju toplogrednih plinov in različnih vrstah onesnaženj.
Bienalna Nagrada Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja je bila podeljena že šestič. Žirija v sestavi dr. Andrej Pogačnik (predsednik), dr. Mojca Šašek Divjak, mag. Jelka Hudoklin in mag. Peter Bassin je ugotovila, da so bila vsa prispela dela kakovostna, inovativna in da so dokazovala širino ter raznovrstnost delovanja slovenskih urbanistov in prostorskih planerjev, tako pri načrtih in njihovih realizacijah, kot tudi pri študijskih delih in publicistiki. Kandidirana dela so bila tokrat s področij urbane regeneracije, športno rekreativnih objektov, parkovnih in prometnih ureditev. Dela so obravnavala različna okolja Slovenije od Osrednje Slovenije do Šaleške doline, od Gorenjske do Štajerske. Posebno, specifično mesto gre delu, ki predstavlja nov mejnik v strokovnem izrazju - terminološkemu slovarju.
Nagrado Maks Fabiani je prejel projekt Nordijski center Planica, avtorjev Mateja Blenkuša, Miloša Florjančiča, Klemna Kobala, Ane Kučan, Luke Javornika, Marka Smrekarja in Aleša Vodopivca, oziroma projektnih birojev Studio ABIRO, Studio AKKA in Biro STVAR.
Priznanje Maks Fabiani je prejel Urbanistični terminološki slovar, delo Urbanističnega Inštituta RS, v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Uredniki in glavni avtorji so: Breda Mihelič, Marjeta Humar in Matej Nikšič. Med številnimi ostalimi sodelavci naj navedemo vsaj avtorje za posamezna področja: Boštjan Cotič, Barbara Černič Mali, Damjana Gantar, Barbara Mušič, Barbara Goličnik Marušič, Nina Goršič, Andrej Gulič, Boštjan Kerbler, Naja Marot, Luka Mladenovič, Sabina Mujkić, Sergeja Praper Gulič, Lea Ružić, Richard Sendi, Vesna Slabe, Mojmir Slaček, Mojca Šašek Divjak, Ina Šuklje Erjavec, Nataša Viršek Ravbar, Vlasta Vodeb, Franc Zakrajšek in Ivan Stanič.
Študentsko priznanje Maks Fabiani pa je prejelo delo z naslovom »Oblikovanje obvodnega prostora Gradaščice« avtorice krajinske arhitektke mag. Vlaste Damjanovič.
Podelili smo tudi Spominsko zahvalno listino, kolegu mag. Igorju Cotiču, ki nas je mnogo prezgodaj zapustil v letošnjem letu.
Več v Poročilu žirije
Strokovni del prireditve smo nadaljevali z ogledom obeh razstav v Galeriji Lojzeta Spacala na Štanjelskem gradu:
– razstave del, ki so kandidirala za Nagrado Maks Fabiani ter vseh nagrajenih del in
– razstave ob obeležitvi 60-letnice slovenskega društva urbanistov
Srečanje smo zaključili s prijetnim druženjem s pogostitvijo na sončnem grajskem dvorišču.